Beseda holesterol mi je bila dolgo precej oddaljena. To se mi je zdelo nekaj, s čimer se ukvarjajo drugi – starejši, tisti z zdravstvenimi težavami. Jaz sem se počutila zdravo, nisem imela večjih težav, gibala sem se kar pogosto, prehranjevala pa… no, po domače. Dokler nisem šla na redni pregled in mi je zdravnica resno rekla: Vaš holesterol je previsok.
Najprej me je presenetilo. Potem malo prestrašilo. A najbolj me je šokiralo to, da do takrat nisem imela nobenih simptomov. Počutila sem se čisto v redu, a številke so povedale drugo zgodbo. Tako sem začela brati, raziskovati, predvsem pa iskati načine, kako lahko na naraven način vplivam na raven holesterola.
Spremenila sem prehrano – več vlaknin, manj nasičenih maščob, več zelenjave in stročnic. Odpovedala sem se predelani hrani in postopoma uvedla redno hojo. Ni šlo za radikalno spremembo čez noč, ampak za majhne korake. Po treh mesecih so bile vrednosti boljše, po šestih skoraj normalne.
Danes holesterol zame ni več samo številka na papirju. Je opomnik, da zdravje ni nekaj samoumevnega. Naučila sem se poslušati telo, ne šele takrat, ko kriči, ampak že prej. In čeprav včasih pogrešam stare navade, sem ponosna, da sem si dokazala, da lahko marsikaj spremenim brez zdravil, samo z voljo, disciplino in malo potrpežljivosti.
Zdravnica mi je sicer omenila tudi možnost zdravljenja z zdravili, a sva se dogovorili, da najprej poskusim naravno. Pomembno mi je bilo, da prevzamem odgovornost za svoje zdravje in ne iščem bližnjic. Holesterol ni sovražnik, telo ga potrebuje, le ravnovesje je tisto, ki je ključno. Zdaj redno spremljam svoje vrednosti, jem ob bolj ustaljenih urah, izogibam se pretirani količini sladkorja in raje posežem po oreščkih, ovsenih kosmičih ali avokadu.
Presenečena sem bila, kako hitro se telo odzove, ko mu daš priložnost. Moja koža je bolj sijoča, imam več energije in boljši spanec. In kar je najbolj pomembno, počutim se dobro v svoji koži. Holesterol me je ustavil, da sem se končno zares poslušala.